Premalo ambulant za ljudi brez osebnega zdravnika: kadra, ki bi tam delal, ni

"Prejemamo pritožbe pacientov, ki iščejo pomoč v dodatnih ambulantah družinske medicine, a jih tam zavrnejo," je za N1 povedal zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Robert Cer. "Imeli smo primer, ko je denimo pacient šel v dodatno ambulanto v Šiško, a so ga tam zavrnili, ker da živi za Bežigradom. Takšen argument ni utemeljen," je opozoril Cer.

Pojasnil je, da v ambulantah pacientom, ki bi se tam radi opredelili, pogosto rečejo, da so polni ali da nimajo časa. "Posebej ranljivi so tujci, ki se v sistemu že v osnovi slabše znajdejo," je dejal sogovornik. Na zastopnike se po njegovih besedah obračajo tudi kadrovske službe podjetij, ki zaposlujejo tujce, saj imajo tisti, ki se ne morejo opredeliti, težave z urejanjem bolniškega staleža, napotnic in zdravil.

Zastopnica Irena Žagar je ocenila, da zaradi težav z dostopom do teh dodatnih ambulant marsikdo poišče pomoč na urgenci, ki pa je, kot smo že poročali, močno preobremenjena. "Ti ljudje nimajo druge možnosti, kot da gredo na urgenco," je opozorila.

Zakon razširil in hkrati zožil nabor kadra za delo v teh ambulantah

Cer je sicer povedal, da ne gre za zelo veliko število kršitev in da se te relativno hitro uredijo, zaznavajo pa, da je v Ljubljani to problem. Zakaj torej ambulante, ki so za številne izhod v sili, paciente zavračajo?

Kot je razumeti iz pojasnil Zdravstvenega doma Ljubljana, je dodatnih ambulant glede na potrebe občutno premalo. "ZD Ljubljana je do zdaj realiziral 6,36 tima dodatnih ambulant družinske medicine. Čeprav je (področni) pravilnik določil, da ZD Ljubljana lahko za april –junij 2025 organizira 13,8 tima, teh žal nismo mogli zagotoviti zaradi pomanjkanja kadrovskih virov," so zapisali.

Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu, ki je podaljšal ukrep ambulant za neopredeljene, je sicer omogočil, da se v delo v dodatnih ambulantah vključujejo tudi upokojeni zdravniki, specializanti in zdravniki, ki delajo v socialnovarstvenih zavodih. A v ZD Ljubljana opozarjajo, da zanimanja ni. "Obvestila o možnem vključevanju v delo v dodatne ambulante smo poslali v številne zavode, tudi zunaj regije."

Hkrati pa je omenjeni zakon nabor kadra, ki dela v teh ambulantah, tudi zožil, še opozarjajo v zdravstvenem domu, saj je določil, da se v te ambulante lahko vključujejo samo zdravniki, ki delajo kot zdravniki družinske medicine vsaj v obsegu 0,9. "V ZD Ljubljana smo na ta način izgubili 15 zdravnikov, ki se v izvajanje storitev v dodatnih ambulantah ne morejo vključiti, čeprav so polno zaposleni v ZD Ljubljana. Slednji, poleg dela v ambulanti družinske medicine, delajo na primer še v ambulanti za odvisnike od prepovedanih drog, v antikoagulantni ali diabetološki ambulanti, in imajo zato obseg dela v ambulanti družinske medicine večinoma 0,8, torej manjši od 0,9."

Interes upada tudi med tistimi, ki že delajo

Zagotovili so še, da "nemudoma" odprejo novo dodatno ambulanto družinske medicine, ko se javi kader, ki bi bil pripravljen več delati. "Žal je tega novega kadra malo ali skorajda nič, interes pa upada tudi med tistimi, ki v teh ambulantah že delajo, predvsem ker ne morejo obravnavanih pacientov spremljati v procesu zdravljenja, kar veča tveganje prekomernih preiskav in bolniških staležev, na drugi strani pa gre za dodatno delo, ki ga izvajajo v svojem prostem času. Na dan, ko zdravnik oddela svojo redno ambulanto, nadaljuje delo v dodatni ambulanti, kar pomeni, da je neprekinjeno v službi 12 ur. Ob tem je obvezan, da se udeležuje tudi dežurstva na splošni nujni medicinski pomoči, ki je tudi zunaj rednega delovnega časa."

Delo v dodatnih ambulantah temelji na prostovoljni osnovi, so še spomnili. "Dela se v nadurnem obsegu, poleg rednega dela, zaradi česar je vse pogosteje vse težje pridobiti zadosten kader, saj se kader po določenem času na ta način iztroši in tudi dodatna finančna stimulacija ni dovolj, da bi ostali oziroma bi privabili nove," so še opozorili.

Poudarili pa so, da vsak pacient, ki išče nujno pomoč v ZD Ljubljana, to tudi dobi. "Pacient se lahko opredeli v katerikoli dodatni ambulanti ali pri izvajalcu, ki paciente še sprejema. Tudi na Splošni nujni medicinski pomoči, kamor pacienti prihajajo z vseh koncev Slovenije, z različnimi bivanjskimi statusi in težavami, jih triažno osebje vedno ustrezno obravnava, svetuje in usmerja," so zagotovili.

Več kot 145 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika, v dodatnih ambulantah opredeljenih 30 tisoč

V Sloveniji sicer trenutno deluje 34 dodatnih ambulant družinske medicine pri 25 zdravstvenih domovih, po zadnjih podatkih z dne 30. aprila pa je bilo tam skupno opredeljenih 30.148 odraslih. Te ambulante so namreč namenjene izključno odraslim.

Po podatkih ZZZS je bilo na ta dan 145.195 oseb (odraslih in otrok) brez opredeljenega splošnega osebnega zdravnika, kar predstavlja 6,9 odstotka vseh zavarovancev. Mednje ZZZS šteje tudi tiste, ki so se opredelili pri dodatnih ambulantah družinske medicine.

Kako na vprašanje, ali je ambulant premalo in ali je predvideno povečanje njihovega števila, odgovarjajo na ministrstvu za zdravje? Zapisali so, da se število dodatnih ambulant družinske medicine na posamezni javni zavod in največji obseg programa v posamezni dodatni ambulanti določa za vsake tri mesece. Ob tem se upoštevajo podatki ZZZS o številu zavarovanih oseb brez izbranega osebnega zdravnika, upoštevajoč standard 1.348 glavarinskih količnikov, so pojasnili.

Kaj pa sistemske rešitve?

V ZD Ljubljana so poudarili, da si dolgoročno želijo zmanjšati število dodatnih ambulant in vzpostaviti redne ambulante družinske medicine. V dodatnih ambulantah po njihovi oceni ni zagotovljene stalnosti, saj pacienta obravnavajo različni zdravniki, pa tudi ne celovitosti, saj da kronične bolezni in preventivo obravnava diplomirana medicinska sestra, kar se jim dolgoročno ne zdi optimalno.

Na ministrstvu za zdravje kot ukrepe v smeri sistemskih rešitev navajajo večje število družinskih zdravnikov, prenos nekaterih kompetenc na diplomirano medicinsko sestro, zmanjšanje administrativnih bremen in digitalizacijo sistema. Kot pravijo, so te izvedljive na dolgi rok. "Zato se v vmesnem času uvajajo ukrepi, kot so razpis za dodatnih 0,5 diplomirane medicinske sestre, denarne spodbude za opredeljevanje dodatnih pacientov v ambulante družinske medicine, kljub doseženim 1.348 glavarinskim količnikom, dodatki za izbiro specializacije iz družinske medicine in uvedba ambulante specializanta družinske medicine. Omenjene rešitve z obstoječimi resursi omogočajo boljšo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika."

Brez prijav na zadnjem razpisu

Ministrstvo za zdravje je ravno v začetku aprila objavilo nov javni poziv za vključitev dodatne 0,5 diplomirane medicinske sestre v ambulanto družinske medicine, a se nanj ni prijavil noben izvajalec, je pred dnevi poročala STA.

Z javnim pozivom so želeli v 76,18 tima družinske medicine vključiti dodatnih 0,5 diplomirane medicinske sestre oziroma diplomiranega zdravstvenika na tim ambulante družinske medicine. Zato bi morale ambulante do konca leta opredeliti dodatne paciente, in sicer dodatnih 182 glavarinskih količnikov na tim.

Na prvi poziv, ki so ga objavili aprila lani, je ministrstvo prejelo 26 popolnih vlog iz vseh regij. Osem popolnih vlog so podali nosilci iz javnih zdravstvenih zavodov, 18 pa koncesionarji. V zameno za dodatno pomoč diplomirane medicinske sestre je morala vsaka od ambulant sprejeti dodatnih 300 glavarinskih količnikov.